Ljudje obožujemo gosto in lepo zelenico, vendar pa je za takšen rezultat potrebno vložiti nekaj dela ter znanja. Za vas smo pripravili odgovore na 3 najpogostejša vprašanja glede vzdrževanja zelenice.

1. Kako vem, kdaj zaliti zelenico?

To vprašanje je med najpogosteje zastavljenimi, odgovor nanj pa je preprost. Najprimernejši čas za zalivanje zelenice je zgodaj zjutraj. Hladen jutranji zrak upočasni izhlapevanje vode, sončni žarki pa poskrbijo, da se travne bilke posušijo kar preprečuje možnost za nastanek raznih glivičnih bolezni trave. Odsvetujemo vam zalivanje zvečer, saj bo trava na ta način ostala mokra vso noč, kar pa zaradi povečanega nastanka glivičnih bolezni trave ni priporočljivo. Prav tako pa odsvetujemo zalivanje zelenice popoldan, saj bo možno sonce poskrbelo, da bo vsa voda izhlapela še preden bo dosežen namen zalivanja.

2. Kdaj je najprimernejši čas za zasaditev zelenice?

Večina ''žlahtnih'' tratnih trav med zimo miruje, kar pomeni, da ne raste in se ne obnavlja. Najprimernejši čas za zasaditev zelenice je zato spomladi, ko ni več možnosti zmrzali, še zmeraj pa ni agresivne vročine, ki bi oteževala razvoj travnih bilk. Do poletja je tako trava že velika močna in pripravljena na vročino.

Čas sajenja je odvisen tudi od vrste trave. Nekatere trave (Kentucky Bluegrass in Fescue) se sejejo jeseni, saj so zimzelene in majo raje nižje temperature.

3. Kako se znebiti mahu na zelenici?

Za nastanek mahu so najpogostejši vzroki prekisla zemlja, zbita zemlja, slabo prezračena tla, močvirnata tla, senčna lega ter prenizka košnja. Zdi se, da mah travo zatira in uničuje vendar temu ni tako. Mah preprosto raste tam, kjer trava ne more. Ob ne vzdrževanju trate se te površine večajo in kaj kmalu se zgodi, da mah preraste celotno zelenico.

Kaj lahko naredimo, da preprečimo rast mahu:

a) Vzdržujemo primeren pH tal – Rodovitnost tal je odvisna od količine kalcija. Za kvalitetno rast trave moramo pH zemlje ohranjati med 5,5 in 7,5. če zemlji dodajamo gnojila, pazimo, da dodamo takšna, ki delujejo bazično.

b) Poskrbimo za dobro prezračenost tal – trava za razliko od mahu raste na mehkejših podlagah, saj njene korenine prodirajo nekoliko globlje v tla. Zbita in trda ilovnata zemlja zato nista primerno rastišče za travo, izjemno pa ustrezata za rast mahu, ki se okorenini le po vrhu površine. Če želimo lepo in gosto trato brez mahu moramo torej poskrbeti, da je zemlja dobro prezračena. Zračimo jo lahko s frezo za zračenje ali pa z vilami ki jih zabadamo v tla.

c) Poskrbimo za odtekanje vode – močvirnata tla s slabim odtekanjem vode povzročijo gnitje korenin trave in odprejo pot za rast mahu. V primeru zastajanja vode moramo pred zasaditvijo trate pod zemljo narediti nekaj drenažnih kanalov (nasipov peska), ki bodo omogočili odtekanje vode. Manjše zastajanje vode lahko rešimo z rednim prezračevanjem zemlje, ki prav tako pripomore k odtekanju odvečne vode.

d) Košnja trate na primerno višino – višina košnje je pomemben faktor, ki vpliva na kakovost rasti naše trave. Nekoliko nižjo travo si lahko privoščimo spomladi, ko ni tako vroče in ima trava več lasa za obnovo. Poleti trave ne smemo kositi nižje od 5 cm, saj jo na ta način obvarujemo pred izsušitvijo. Z vsako prenizko košnjo je trava bolj odporna za nastanek bolezni in stres ter potrebuje dalj časa za obnovo.

Če se je mah na na naši zelenici že dodobra razširil, lahko na te predele potresemo razne pripravke za uničevanje mahu. Ko se ta posuši, ga odstranimo, zemljo pa pripravimo za rast trave (prezračimo, zrahljamo, uravnamo pH, …).

Če je mah prerasel celotno zelenico, priporočamo odstranitev vsega mahu, ter novo pripravo celotne površine za rast trave. V teh primerih je priporočljivo da na površino pripeljemo nekaj rodovitne zemlje.